8 bolezni, podobnih FIP, ki bi jih lahko zamenjali za mačji infekciozni peritonitis (FIP)

FIP ima zelo podobne simptome s številnimi boleznimi

Diagnosticiranje mačjega infekcijskega peritonitisa (FIP) je lahko zelo zahtevno, saj so številni simptomi podobni boleznim, ki jih lahko zamenjamo za mačji infekcijski peritonitis. To vključuje izgubo telesne teže, šibkost, letargijo, vročino, anoreksijo in očesne spremembe. Ker sta si ti bolezni tako podobni, je pomembno, da se za pravilno diagnozo posvetujete z veterinarjem. Poleg tega je mačji koronavirus (FCoV), ki je bil povezan s FIP, na splošno prisoten pri mačkah, tudi zdravih. Še en izziv pri diagnosticiranju so sistemski učinki virusa. Ta lahko povzroči vnetje v celotnem telesu in prizadene več organov. Virus cilja na različne dele mačjega imunskega sistema, vključno z limfnim tkivom, krvnimi žilami in celicami v več organih. To povzroči sistemsko vnetje, ki prizadene številna področja telesa. Ta prizadetost več organov lahko povzroči številne znake in simptome, vključno s povečanimi bezgavkami ali trebuhom, izgubo apetita, zmanjšano stopnjo aktivnosti ali vročino, zaradi česar je natančna diagnoza zelo težka. Napačna diagnoza lahko povzroči napačno zdravljenje, ki povzroči nadaljnje zdravstvene zaplete. V nekaterih primerih lahko mačke celo nimajo kliničnih znakov, preden preidejo v naprednejše faze FIP, zato rutinski telesni pregled ne zadostuje za prepoznavo v začetnih fazah.

 

Virus FCoV je prisoten skoraj pri vseh mačkah

Mačji koronavirus (FCoV) je pogost virus, ki ga najdemo pri mačkah po vsem svetu, čeprav se glede na okolje lahko pojavlja različno pogosto. Ocenjuje se, da je bilo do 80 % mačk izpostavljenih virusu FCoV in ga lahko prenašajo, ne da bi kazale kakršne koli klinične znake ali simptome. Vendar pa lahko virus v velikem številu povzroči okužbe, kot je FIP. Zato se strokovnjaki strinjajo, da je skrbno spremljanje in sledenje tega virusa pomembno za lastnike mačk, ki imajo več mačk – zlasti tistih v mačjih vrtovih ali zavetiščih, kjer lahko stopnja prenosa bolezni hitro postane visoka. Poleg tega je treba omeniti, da virus FCoV prenašajo tudi divje mačke, kar kaže na njegovo globalno širjenje bodisi z neposrednim stikom med vrstami bodisi z okoljsko okužbo z iztrebki ali okuženimi prašnimi delci, ki jih zasledujejo ptice in mali sesalci, ki naseljujejo podobna območja.

 

Zelo pogoste so tudi spremljajoče bolezni pri FIP

Pogoste spremljajoče bolezni pri FIP so toksoplazmoza, FELV, FIV, FPV, vnetna črevesna bolezen, rak, okužba z mačjo hemotropno mikoplazmo, limfom, težave s srcem in vnetje jeter. Ker se sočasne bolezni pri FIP lahko pojavljajo z drugimi nalezljivimi boleznimi, to še dodatno otežuje opredelitev natančnega diagnostičnega zaključka. Tukaj so bolezni, ki imajo podobne simptome kot FIP in jih pogosto zamenjujejo za FIP.

Toksoplazmoza

Toksoplazmozo povzroča parazit Toxoplasma gondii, s katerim se lahko okužijo ljudje in mačke. Ta virus je pri mačkah enako pogost kot virus FCoV. Ta bolezen lahko povzroči splošne simptome, kot so vročina, izguba apetita in letargija, ki se pojavijo tudi pri FIP. Pri mačkah se lahko pojavijo tudi nevrološke manifestacije, podobne FIP. Toksoplazmozo zaradi podobnosti simptomov pogosto napačno diagnosticirajo kot FIP. Latentna reaktivacija toksoplazme pri mačkah lahko dodatno oteži diagnozo.

FELV

Virus mačje levkemije je retrovirus, ki lahko pri mačkah povzroči imunosupresijo, medtem ko je FIP imunsko posredovana bolezen, ki jo povzroča mutirana oblika mačjega koronavirusa. Virus FeLV lahko pri mačkah povzroči številne druge bolezni, vključno s FIP. Pri obeh boleznih se virusi izločajo s slino, nosnimi izločki, urinom, iztrebki in mlekom okuženih mačk. Virus se lahko prenese z mačke na mačko z ugrizom, med vzajemnim negovanjem ter s skupno uporabo stranišč in posod za hranjenje. Mačke z virusom FeLV lahko dlje časa živijo normalno. Srednji čas preživetja mačk po diagnozi FeLV je 2,5 leta, medtem ko FIP brez zdravljenja napreduje veliko hitreje.

FIV

FIV povzroča virus mačje imunske pomanjkljivosti, ki vpliva na imunski sistem mačke. V marsičem je podoben človeškemu virusu HIV. Zaradi FIV so mačke bolj dovzetne za druge okužbe, prenaša pa se predvsem z ugrizi in tesnimi stiki z okuženimi mačkami. Obe bolezni mačko prizadeneta sistemsko. FIV ogroža imunski sistem mačk, medtem ko FIP napade telo z vnetjem. Obe bolezni sta tudi nalezljivi. Medtem ko FIV ni ozdravljiva, je FIP mogoče pozdraviti z zdravilom GS441524.

FPV

Virus mačje panleukopenije (FPV) in mačji infekcijski peritonitis (FIP) sta virusni bolezni, ki lahko prizadeneta mačke. Zato so lahko njune klinične slike tudi podobne. Simptomi, povezani z okužbo s FPV, lahko vključujejo vročino, letargijo, bruhanje ali drisko, podobno kot pri FIP. Vendar se način prenosa za vsak virus razlikuje. Virus FPV se lahko prenaša le s stikom z okuženimi iztrebki, za okužbe, povezane s FIP, pa je potreben neposreden stik med mačkami ali posreden prenos s steljo ali posodami za hrano.

Vnetna črevesna bolezen

Vnetna črevesna bolezen (IBD) in FIP sta resni bolezni mačk, ki imata lahko podobne simptome, vendar se razlikujeta glede vzroka, diagnoze in zdravljenja. IBD je kronična bolezen z vnetjem prebavnega trakta, ki ga povzroči imunsko pogojen proces. Zaradi poškodbe ali draženja sluznice tankega črevesa povzroča malabsorpcijo, bruhanje, drisko in izgubo telesne teže. Po drugi strani pa FIP povzroča okužba z nekaterimi sevi mačjega koronavirusa, kot je FeCV. FIP prav tako povzroča prebavne težave vzdolž črevesja, zato ima podobne simptome kot IBD.

Rak

Rak pri mačkah nastane zaradi nenadzorovane rasti nenormalnih celic, v nasprotju s FIP, ki je posledica mutacije mačjega koronavirusa. Simptomi raka se lahko razlikujejo od vrste do vrste in lahko povzročijo vidne grudice, spremembe ali izcedke, medtem ko FIP zaradi vnetja po vsem telesu prizadene več delov in v nekaterih primerih povzroči anoreksijo, vročino, težave z dihanjem in kopičenje tekočine.

Mačja hemotropna mikoplazmoza

Mačja hemotropna mikoplazmoza (FHM) in FIP sta dve bolezni, ki v podobnih pogojih prizadeneta mačke. Obe lahko povzročita vnetje v telesu, ki vodi v slabost, izgubo telesne teže, vročino, zlatenico, dehidracijo in splošno slabo počutje. Vendar FIP povzroči okužba z mačjim koronavirusom, znanim kot FCoV, medtem ko je FHM posledica nalezljive bakterije, znane kot mikoplazme, ki se naravno nahaja v grlu številnih mačk.

Limfom

Limfom in FIP sta dve bolezni, ki se pogosto pojavljata pri mačkah in sta si po simptomih lahko zelo podobni, saj obe povzročata vnetje več delov telesa. Limfom je vrsta raka, ki nastane v limfnem sistemu zaradi maligne mutacije, medtem ko je FIP imunološka bolezen, povezana z virusom Corona, ki povzroči puščanje peritonealne membrane. Zdravljenje se zelo razlikuje glede na to, ali gre za limfom ali FIP.

Težave s srcem

Pri mačkah ne smemo zanemariti zdravja srca, saj imajo te živali lahko več težav s srcem in ožiljem. Ker FIP običajno povzroča sistemsko vnetje v telesu, lahko posredno vpliva na srce, tako kot druga srčna obolenja, na primer hipertrofična kardiomiopatija ali kongestivno srčno popuščanje. Pomembno se je zavedati, da čeprav imata obe bolezni nekatere skupne simptome – vključno z izgubo apetita, hujšanjem in vročino – se njuno delovanje dovolj razlikuje, da so za dokončno diagnozo obeh bolezni potrebni različni diagnostični testi. Pri morebitnih težavah s srcem so lahko potrebni tudi številni dodatni testi, vključno z radiografijo in elektrokardiogramom.

Vnetje jeter

Vnetje jeter je naravni obrambni mehanizem telesa pred boleznimi in virusi, ki lahko povzročijo dolgoročne zaplete. Pomembno je, da se lastniki mačk zavedajo vnetja jeter v primerjavi s FIP, saj se pogosto pojavljajo podobni simptomi, kot so slab apetit, letargija, zlatenica in zmanjšana raven energije. FIP prav tako povzroči vnetje jeter in težave z jetri. Preveč enostavno je misliti, da gre le za težave z jetri, čeprav ni tako.

Bakterijski peritonitis

Tako kot FIP je tudi bakterijski peritonitis resno in potencialno življenjsko nevarno stanje pri mačkah. Gre za vnetje trebušne sluznice, ki ga povzročajo bakterije, simptomi pa so lahko zelo podobni simptomom FIP, odvisno od tega, kako napredovala je bolezen. Bakterijski peritonitis najpogosteje povzročijo črevesne bakterije, kot sta E. coli ali salmonela, ki v črevesje ali krvni obtok vstopijo zaradi raka, bolezni jeter, poškodb zaščitnih plasti v telesu, kot so tiste zaradi poškodb (npr. prometne nesreče), parazitov, prehranskih težav, kot so alergije na hrano ali intoleranca, in drugih okužb z virusi (vključno z virusom mačje imunske pomanjkljivosti), zaradi katerih je lahko imunski sistem mačk prej oslabljen.

Bakterijski plevritis

Bakterijski plevritis je okužba plevre, tanke plasti tkiva, ki tvori vrečko okoli pljuč. Lahko ima podobne simptome kot FIP. Obe bolezni povzročata kašelj, oteženo dihanje ali celo kolaps, če ju ne zdravimo. Medtem ko FIP običajno povzroči vnetje več organov hkrati, je bakterijski plevritis usmerjen predvsem v spodnja dihala in je lahko na splošno zelo lokaliziran, čeprav zaradi svoje agresivne narave zahteva takojšnje zdravljenje. Diagnoza te okužbe običajno vključuje odvzem vzorca tekočine z mesta, kjer se pljuča stikajo s telesnimi votlinami, ali pregled vzorcev tkiva, odvzetih med operacijo. Zdravljenje bakterijskega plevritisa je pogosto sestavljeno iz antibiotikov, ki se dajejo intravenozno, če je to mogoče, ter dodatnega zdravljenja s kisikom in drugega podpornega zdravljenja, odvisno od resnosti bolnika.

Kriptokokoza

Kriptokokoza ali kriptokokna bolezen je glivična okužba, ki jo povzroča gliva vrste Cryptococcus neoformans, ki jo najdemo v zemlji in ptičjih iztrebkih. Simptomi obeh bolezni so precej podobni, vključno z izgubo telesne teže, vročino, anoreksijo in letargijo. Pri kriptokokozi se lahko pojavijo tudi znaki nevroloških težav, kot sta nagibanje glave in ataksija.

error: Content is protected
0