Kako mačke zbolijo za FIP: Kaj povzroča FIP pri mačkah?

Kako mačke zbolijo za FIP?

Mačji koronavirus (FCoV) je glavni povzročitelj FIP pri mačkah, čeprav so možni tudi drugi načini prenosa.

Mačji koronavirus (FCoV)

Mačji koronavirus (FCoV) je pogosta virusna okužba med mačkami, ki običajno ne povzroča nobenih simptomov ali pa je lahko povezana le z blago drisko. Je zelo nalezljiva in se med mačkami v istem gospodinjstvu lahko širi z neposrednim in posrednim stikom ali po fekalno-oralni poti. FCoV je virus z ovojnico in enoverižnim genomom RNK. Številna priljubljena razkužila lahko virus hitro inaktivirajo, saj je precej šibek. Mačke, ki živijo v tesnih prostorih ali v razmerah, ko je več mačk, so bolj izpostavljene izpostavljenosti in prenosu. FCoV ni zoonotski virus, kar pomeni, da se z njim ljudje običajno ne okužijo. Vendar je bilo nekaj poročil o okužbi ljudi. FCoV se najpogosteje širi s stikom s slino, nosnimi izločki, iztrebki in z virusom okuženimi predmeti bolnih mačk.

FECV (mačji enterični koronavirus):

Manj virulentna različica virusa je FECV. Pri mačkah prizadene predvsem prebavila. Veliko okuženih mačk je asimptomatskih, kar pomeni, da nimajo kliničnih znakov bolezni. Virus FECV lahko pri nekaterih bolnikih povzroči zmerne prebavne simptome, kot je driska, vendar običajno izgine brez zdravljenja. Mačke, okužene z virusom FECV, lahko virus izločajo z blatom in tako lahko okužijo druge mačke.

FIPV (virus mačjega infekcioznega peritonitisa):

FIPV je najnevarnejši in najhujši sev virusa, ki lahko povzroči mačji infekciozni peritonitis (FIP). FIPV se lahko pojavi zaradi mutacije FECV pri isti živali. Prehod FIPV je slabo poznan in nanj lahko vplivajo različne okoliščine, vključno z imunološkim odzivom mačke. Mačke, okužene s FIPV, imajo lahko vročino, letargijo, izgubo telesne teže, napenjanje želodca (pri mokri obliki) in motnje v delovanju organov.

Kako se prenaša virus FIP?

FCoV se lahko širi z neposrednim stikom med mačkami, posredno kontaminacijo predmetov ali okolja, zaužitjem iztrebkov, ki vsebujejo virus, in dihalnih kapljic okužene mačke.

Neposredni stik:

Mačke se lahko okužijo z mačjim koronavirusom (FCoV) in nato razvijejo FIP zaradi tesnega in neposrednega stika z okuženo mačko. Čeprav lahko virus preživi v različnih okoljih, se ne prenaša po zraku in za prenos z ene mačke na drugo potrebuje neposreden stik. To pomeni, da morajo mačke priti v stik z okuženo živaljo ali okuženo površino, da se virus lahko razširi. Za prenos FIP med mačkami so bistvenega pomena negovanje, medsebojno vohanje, grizenje, deljenje posod za hrano in drugi tesni stiki, saj morajo biti v slini in drugih telesnih tekočinah prisotne velike količine virusa, da pride do okužbe. Pomembno je tudi opozoriti, da ta način prenosa ne zagotavlja okužbe; tudi ob neposredni izpostavljenosti se pri nekaterih mačkah morda ne bodo pojavili nobeni simptomi zaradi njihove genetske zasnove ali stanja imunskega sistema, ki zagotavlja odpornost proti virusu.

Posredni stik:

Virus se lahko prenaša tudi posredno z okuženimi predmeti in okoljem. Virus lahko pod ustreznimi pogoji v okolju preživi več tednov. To pomeni, da se lahko mačka okuži, tudi če ni imela neposrednega stika z okuženo mačko, če pride v stik z virusom iz drugih virov. Mačke so lahko na primer izpostavljene virusu FIP s steljo ali posodami za hrano, onesnaženimi z iztrebki okužene mačke, z drugimi mačkami, ki se praskajo in grizejo po kožuhu ali se igrajo na območjih, kjer je druga mačka odložila ali odvrgla iztrebke, ki vsebujejo virus. Zato je izredno pomembno, da toaletne prostore, kot so stranišča, redno čistite s toplo vodo in milom (med uporabo ne pozabite zamenjati rokavic) ter pogosto menjate vpojne površine, kot so posteljnina in posode za hrano, ko se umažejo. Poleg tega je treba zagotoviti prehrano, bogato s hranili in antioksidanti, da bi podprli splošni imunski sistem mačk in povečali njihovo obrambo pred okužbami, kot je FIP.

Fekalno-oralna pot:

Mačke se lahko okužijo z zaužitjem virusa, ki se je izločil z blatom okužene mačke. To se lahko zgodi, ko se mačka po stiku z okuženimi iztrebki ali steljo sama neguje. Zato je treba biti v gospodinjstvih z več mačkami zelo previden, saj je dobra higiena ključnega pomena za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti FIP. Vsi lastniki morajo v svojem mačjem gospodinjstvu redno izvajati ustrezno higieno: zagotoviti morajo redno čiščenje posodic za hrano, preprečiti, da bi si mačke v hiši delile postelje in odeje, ter enkrat tedensko razkužiti vse površine, do katerih bi lahko imele dostop; na primer namizne plošče, postelje, ki še vedno niso vodotesne, ne segajo na mesta, kjer se bodo stekale odplake, itd.

Kapljice dihalnih poti:

Vendar se FIP lahko prenaša tudi z ene mačke na drugo z dihalnimi kapljicami, ko okužena mačka kiha ali kašlja. Čeprav je prenos virulentnejše oblike mačjih enteričnih koronavirusov (FCoV) prek dihal manj pogost kot drugi načini prenosa, kot je neposredni ali posredni stik, je še vedno mogoče, da zdrava mačka vdihne virus, če je dovolj blizu okužene živali, ko ta sprošča te kužne delce.

 

Dejavniki tveganja FIP:

Mačke, mlajše od dveh let, starejše od desetih let, čistokrvne ali iz mačjih legel, ki živijo v prenatrpanih okoljih, in tiste z oslabljenim imunskim sistemom so lahko bolj izpostavljene tveganju za razvoj FIP.

Starost: FIP se najpogosteje pojavlja pri mačkah, mlajših od 2 let in starejših od 10 let.
Zdi se, da so bolj ogroženi mladiči in starejše mačke.

Mlajše in starejše mačke imajo pogosto nezrel ali oslabljen imunski sistem, zaradi česar so lahko bolj izpostavljene tveganju za razvoj FIP. Te starostne skupine so tudi pogosteje izpostavljene mačjemu koronavirusu, saj lahko živijo v zaprtih prostorih z drugimi mačkami, hodijo ven na pustolovščine ali prihajajo v stik z drugimi mačkami v zavetiščih ali mačjih vrtovih.

Pasma: Pri nekaterih pasmah, kot so čistokrvne mačke ali mačke iz mačjih legel, je lahko tveganje za FIP večje.

Za razvoj FIP so lahko še posebej nagnjene mačke iz mačjih legel ali čistopasemskih linij. Pri abesinijcih, bengalkah, birmankah, himalajkah, ragdollih in rexih je tveganje za bolezen v primerjavi z drugimi mačkami bistveno večje. Za druge pasme mačk, vključno z burmanskimi, eksotičnimi kratkodlakimi, manksi, perzijskimi in ruskimi modrimi, je prav tako ugotovljeno, da so bolj dovzetne za FIP zaradi genetike in njihove večje izpostavljenosti v vzrejnih programih. Menijo, da so zaradi nekaterih genetskih dejavnikov, povezanih s perzijskimi mačkami (in z njimi povezanimi pasmami), nekoliko manj sposobne obvladovati virus, ki povzroča FIP, kot druge vrste mačk, zato so bolj dovzetne za okužbo, če pridejo v stik z njim. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da so perzijske mačke nosilke “predispozicijskih alelov” za to stanje, zaradi česar so ob izpostavljenosti virusu, ki povzroča FIP, ranljive, kar pomeni, da morajo lastniki teh pasem sprejeti ukrepe za boljšo zaščito pred širjenjem virusa med člani v gospodinjstvih z več mačkami.

gneča v bivalnih razmerah:

Mačke, ki živijo v gneči ali stresnih razmerah, imajo večje tveganje za stik z mačjim koronavirusom, ki lahko povzroči okužbo in posledično razvoj FIP. Nekateri dejavniki tveganja, povezani z življenjem v gneči, vključujejo bližino drugih mačk, skupne vire (kot so posode za hrano, stranišča in postelje) ter oslabljen imunski sistem zaradi stresa. Zlasti izpostavljenost drugim mačkam je pomemben dejavnik za prenos, saj okužene mačke virus izločajo s svojo slino ali iztrebki. Tesen stik med mačkami omogoča lažje širjenje virusa. V gospodinjstvih z več mačkami in zavetiščih je pomembno zmanjšati možnosti prenosa s spodbujanjem dobrih higienskih praks, kot sta razkuževanje površin z gospodinjskim čistilom in redno umivanje rok med božanjem različnih mačk.

Genetika:

Nekatere mačke imajo lahko genetsko predispozicijo, zaradi katere so bolj dovzetne za razvoj FIP. To je lahko povezano z njihovim imunskim sistemom ali sposobnostjo obvladovanja mačjega koronavirusa. Zaradi genetske zasnove je lahko mačka bolj ranljiva za okužbo, saj ne more prepoznati in se boriti proti napadalnim delcem virusa ali pa so njene celične membrane manj odporne proti virusu. Zaradi njih so lahko nekatere celice pri mačkah dovzetne za imunski odziv, ki sproži vnetje, ki vodi v nadaljnjo poškodbo tkiva. Poleg tega nekatere mačke morda niso sposobne nadzorovati replikacije nevarnega seva mačjega koronavirusa, povezanega s FIP, kar povečuje njihovo dovzetnost za razvoj te bolezni.

Stres:

Stres negativno vpliva na imunski sistem mačk in zmanjšuje njihovo sposobnost za boj proti okužbam. Mačke lahko postanejo stresne, ko se jim bistveno spremeni okolje ali rutina, kot je selitev ali seznanitev z novim hišnim ljubljenčkom. Ko je mačka izpostavljena stresnim dejavnikom, njeno telo sprošča hormone, ki zavirajo proizvodnjo in delovanje nekaterih imunskih celic. Zaradi tega se zmanjša splošna zmogljivost imunskega sistema mačke, zato je bolj dovzetna ne le za FIP, temveč tudi za druge bolezni, kot so bolezni, ki jih povzročajo paraziti in bakterije. Pomembno je, da se lastniki mačk zavedajo, kako lahko stres ogrozi mačjo odpornost, in sprejmejo ukrepe za ublažitev njegovih učinkov, kadar je to mogoče. Če na primer v domače okolje uvajate novega hišnega ljubljenčka ali družinskega člana, je najbolje, da to storite postopoma – tako da obstoječi hišni ljubljenčki omogočite čas za počasno prilagajanje, ne da bi se izpostavljali prevelikemu pritisku.

Stanje imunskega sistema:

FeLV in FIV sta virusni okužbi, ki prizadeneta mačke in napadata njihov imunski sistem. Zato se mačke z oslabljenim imunskim sistemom zaradi obeh virusov pogosto težko borijo proti drugim boleznim, vključno s FIP. Mačke z osnovnimi boleznimi, kot sta FeLV ali FIV, so lahko manj sposobne učinkovitega odziva proti koronavirusni okužbi, ko so ji izpostavljene, in bolj verjetno, da bodo podlegle razvoju bolezni. Tudi podhranjene mačke so dovzetne za razvoj FIP.

Načini za preprečevanje FIP

Lastniki mačk lahko pomagajo zmanjšati tveganje, da bi njihove mačke zbolele za FIP, z rednim cepljenjem, spodbujanjem zdravega imunskega sistema ter ustreznimi higienskimi in sanitarnimi ukrepi.

Cepljenje

Cepljenje je eden glavnih načinov za zmanjšanje tveganja, da mačka zboli za FIP. Na voljo so cepiva za zaščito pred mačjim koronavirusom (FCoV), ki lahko pri mačkah povzroči FIP. Ta cepiva morda niso popolnoma učinkovita pri preprečevanju okužbe, vendar lahko zmanjšajo možnost, da se pri izpostavljeni mački razvije klinična bolezen in hudi simptomi, povezani s FIP. Pomembno je opozoriti, da imajo nekatere mačke morda že protitelesa zaradi predhodne izpostavljenosti in bodo bolj verjetno odporne na cepljenje; vendar se zdi, da je pri mačkah, ki so v času cepljenja seronegativne na FCoV, veliko manj verjetno, da bodo občutile ali pokazale pomembne simptome, če se bodo kasneje okužile.

Spodbujanje zdravega imunskega sistema

Če ohranjate zdrav imunski sistem mačke, lahko preprečite FIP. Pravilna prehrana je bistvenega pomena za dobro zdravje in močan imunski sistem. Mačke je treba hraniti z visokokakovostno, vrsti primerno prehrano, ki ne vsebuje polnil in stranskih proizvodov. Omejitev količine suhe hrane v prehrani lahko pomaga zmanjšati vnetja, ki jih povzročajo ogljikovi hidrati v prehrani, in druge bolezni, povezane z neustrezno prehrano, kot so debelost, sladkorna bolezen in okužbe sečil (UTI). Redni telesni pregledi pri veterinarju lahko zagotovijo, da bo vaš hišni ljubljenček ostal zdrav in da bodo morebitne zdravstvene težave ugotovljene zgodaj. Redno cepljenje proti pogostim mačjim boleznim, kot sta garje in steklina, bo prav tako zmanjšalo tveganje okužb, povezanih s temi boleznimi. Če mačke živijo v okolju, ki je nagnjeno k stresu ali prenatrpanosti, na primer v gospodinjstvih z več mačkami ali v zavetiščih in reševalnih ustanovah, je morda koristno, da poskusite zagotoviti igrače in praskalnike za obogatitev dejavnosti ter dovolj prostora med posameznimi živalmi.

Higienski in sanitarni ukrepi

Pomembno je, da lastniki mačk posebno pozornost namenijo izvajanju higienskih in sanitarnih ukrepov v okolici svojih mačk, da bi zmanjšali tveganje za FIP. Redno čiščenje stranišč, posodic za hrano in vodo, stelje, površin, igrač in prenašalcev bo pomagalo zmanjšati stik z virusom. Prav tako se bo zmanjšala možnost prenosa virusa, če boste po rokovanju s potencialno okuženimi predmeti dobro umivali roke. V gospodinjstvih z več hišnimi ljubljenčki ali zavetiščih je morda koristno imeti ločene prostore, ki jih uporabljajo samo posamezne mačke, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Pri oskrbi bolne mačke si med vsemi stiki do konca zdravljenja raje omislite rokavice za enkratno uporabo. Vzdrževanje čistih prostorov brez iztrebkov in drugih odpadkov ter zagotavljanje sveže hrane lahko dodatno zmanjša širjenje okužbe z ene živali na drugo.

Zaključek

Mačji infekciozni peritonitis (FIP) je huda virusna bolezen pri mačkah, za katero ni znanega zdravila. Običajno jo povzroča mutirani sev mačjega koronavirusa, zato je pogosto smrtna in lahko prizadene mačke vseh starosti in pasem. Da bi zmanjšali tveganje za razvoj tega izčrpavajočega virusa pri vaši mački, priporočamo cepljenje ter ukrepe za spodbujanje zdravega imunskega sistema in vzdrževanje ustrezne higiene in sanitarij. Pomembno je, da se zavedate, da čeprav FIP morda nikoli ne bomo popolnoma izkoreninili, lahko z upoštevanjem dobrih preventivnih ukrepov zaščitite svojo mačko pred okužbo, kar ji lahko prihrani trpljenje in življenje.

error: Content is protected
0