Na kaj moram biti pozoren med zdravljenjem zaradi FIP?

Najpomembneje je oceniti klinični odziv; če se ne izboljša, je morda potreben večji odmerek. Zlasti kadar je mačka v dobrem stanju, je najbolje redno opravljati krvne preiskave, vendar upoštevajte, da so obiski klinike lahko stresni in dragi. Spremljanje zdravljenja FIP: v teh primerih bi moralo zadostovati za oceno odziva. Lastnike mačk je priporočljivo pozvati, naj svoje hišne ljubljenčke doma stehtajo s cenovno dostopno otroško tehtnico ter v dnevnik zapisujejo njihovo lakoto, vedenje, hitrost dihanja in druge pomembne dejavnike. Naslednji nasveti se lahko spremenijo glede na odziv mačke na zdravljenje: – Pričakuje se, da se bosta normotermija in obnašanje izboljšala v 48 urah. Na tej točki bi morali dobiti ustne najnovejše informacije o razvoju mačke in o tem, kako enostavno jo je zdraviti. – Po dveh tednih je treba oceniti težo, obnašanje in izločke (notranje skeniranje, merjenje obsega trebuha). Ocenite lahko tudi biokemijo seruma in hematologijo, pri čemer se po potrebi prilagodite finančnim omejitvam (npr. razmislite, ali bi lahko skupne beljakovine, PCV in oceno barve plazme, izmerjene z vrtečo se mikrohematokritno epruveto, uporabili kot učinkovit in hiter začetni pregled za določitev, ali so potrebna nadaljnja testiranja). Normalizacija serumskega AGP (če je bil pred zdravljenjem povišan) je lahko koristna pri napovedovanju remisije; – Mačko je treba ponovno oceniti in po šestih tednih ponovno opraviti zgoraj omenjene teste. – Po 12 tednih je treba mačko pregledati, v idealnem primeru pa morajo biti vse ocene normalne, preden se zdravljenje prekine. Včasih sta opaženi zmerna kronična hiperglobulinemija in blaga abdominalna limfadenomegalija, čeprav nista povezani s ponovnim pojavom bolezni. Zdravljenje je še vedno mogoče prekiniti, če so vsi drugi parametri – vključno z AGP – normalni. V primeru, da je dostopen in cenovno ugoden, je v pomoč ultrazvok na mestu oskrbe (POCUS) za oceno velikosti bezgavk in/ali razrešitve izliva.

Kaj lahko pričakujem od zdravljenja FIP?

– V prvih dveh do petih dneh morate opaziti spremembo razpoloženja, apetita, odpravo pireksije in morebitno zmanjšanje količine tekočine v trebuhu ali plevralni votlini. – V prvih nekaj dneh zdravljenja, torej preden zdravilo začne delovati, se lahko pojavi več kliničnih znakov, ki so posledica FIP. Če je mačka na primer doma, pozovite lastnika, naj oceni hitrost in napor dihanja mačke v mirovanju. To lahko vključuje tudi nastanek ali vrnitev plevralnega izliva, ki ga je morda treba drenažirati. Pojavijo se lahko tudi nevrološki simptomi ali simptomi uveitisa (lastniki na primer opazijo spremembo barve šarenice). Spremembe nevrološkega ali očesnega delovanja morajo spodbuditi oceno odmerka zdravila, da se ugotovi, ali je treba odmerek povečati. – Običajno izlivi izginejo v dveh tednih. Če izlivi po dveh tednih ostanejo, razmislite o povečanju odmerka (najbolje za 2-3 mg/mg dvakrat na dan ali vsakih 12 ur), na primer na višjo raven, kot je priporočena za mačke s samimi izlivi. – Lahko traja več tednov, da se albumin v serumu poveča, globulini pa zmanjšajo (tj. normalizirajo); vendar ne pozabite, da se globulini lahko na začetku povečajo, ko se absorbira velik volumen izliva. Ko se vsi drugi parametri normalizirajo, obstaja možnost, da bodo globulini ob koncu cikla zdravljenja še vedno nekoliko povišani. To ni bilo povezano s ponovnim pojavom bolezni. – Anemija in limfopenija lahko izzvenita do 10 tednov, učinkovito zdravljenje pa lahko povzroči limfocitozo in eozinofilijo. – Povečane bezgavke se običajno v nekaj tednih zmanjšajo, vendar se občasno tudi po zaključku zdravljenja ne povrnejo v normalno velikost ali ultrazvočno ehogenost. Če se vsi drugi kazalniki normalizirajo, to ne pomeni ponovitve FIP; zdravljenje je treba končati, kot je bilo načrtovano, bolnika pa je mogoče pozorno opazovati. Če opazite manjši napredek od pričakovanega, boste morda želeli ponovno razmisliti o diagnozi in/ali povečati odmerek.

Na kaj moram biti pozoren po zdravljenju FIP?

Po zdravljenju, ki običajno traja 12 tednov, morajo lastniki mačk paziti na morebitne klinične kazalnike ponovitve bolezni, kot so zmanjšanje apetita, nihanje telesne teže ali drugi simptomi. Klinični kazalniki ponovitve se lahko razlikujejo od prvotnih diagnostičnih znakov (na primer nevrodifuzijski signali pri mačkah s predhodnimi izlivi). Idealen je pregled mačke približno štiri tedne po prenehanju zdravljenja. Če AGP ostane normalen, ga lahko spremljate, kar vas lahko potolaži. Pomembno je, da si že takoj ogledate morebitne klinične simptome.

Ali lahko med zdravljenjem FIP uporabljam dopolnilne terapije?

Za mačke s FIP so lahko koristne različne oblike podporne oskrbe. Protivirusna zdravila niso bila preučena z nobenim posebnim dodatkom, uporaba številnih peroralnih zdravil pa morda ni najboljša možnost zaradi težav s skladnostjo bolnikov in s tem povezanih stroškov. Mačke, ki so bolne in dehidrirane, pa lahko potrebujejo zdravljenje z intravensko hidracijo. Glede na razmere lahko razmislimo o naslednjih posegih: – Nevronske poškodbe, uveitis, vnetje peritoneja in plevre ter raztezanje zaradi mas lahko pri prizadetih mačkah povzročijo nelagodje. Kot del multimodalne analgezije je lahko zdravljenje z opioidi, kot je buprenorfin, in drugimi zdravili, kot so NSAID, koristno, če mačka je in so njeni ledvični parametri ter stanje hidracije normalni; – v prvem obdobju zdravljenja bo morda potrebno večkratno drenažno odstranjevanje plevralnih izliva; – normalno drenažno odstranjevanje trebušnih izliva se pojavi le, če tlak ogroža dihanje; – prehrana je ključnega pomena, saj mačke s FIP pogosto izgubijo težo in spremenijo telesni videz. Zaradi slabe tolerance nosnih cevk in možnosti depresije lahko mačkam z globoko anoreksijo, ki se ne odzivajo na zgoraj navedena zdravila, koristi namestitev ezofagostomske (O-) cevke. – Poleg tega lahko nekaterim bolnim mačkam koristi kratkotrajna namestitev cevke za hranjenje, ki lahko olajša jemanje zdravil. Zdravila, kot je maropitant, lahko pomagajo mačkam, da se bolje počutijo, ko jim je slabo, in jih spodbudijo k prehranjevanju; – v nekaterih primerih hude (in občasno hemolitične) anemije, ki jo povzroča FIP, je poleg protivirusnih zdravil morda potrebna tudi transfuzija krvi; hepatoprotektanti, kot je S-adenozil metionin (SAME) s silibinom ali brez njega, na splošno niso potrebni niti pri mačkah, pri katerih je aktivnost encima ALT povišana; – in kortikosteroidi so pri zdravljenju FIP s protivirusnimi zdravili na splošno kontraindicirani, da bi preprečili neželene učinke in imunosupresijo. Po drugi strani pa lahko mačke s hudimi nevrološkimi simptomi občasno potrebujejo kratkotrajne sistemske kortikosteroide (1-5 dni) za zmanjšanje vnetja. Mačke z uveitisom lahko koristijo tudi lokalni kortikosteroidi. Imunomediirana hemolitična anemija (IMHA) je redek stranski učinek mačje imunske pleksopatije (FIP), ki pogosto zahteva sistemsko kortikosteroidno zdravljenje za daljše časovno obdobje, poleg protivirusnega zdravljenja, da se anemija omili. Če je potrebno protivnetno zdravilo, razmislite o dajanju NSAID mačkam, ki prejemajo terapijo FIP (pod pogojem, da mačka je in da so njeni ledvični in hidracijski parametri normalni).